Arhiv novic

Arhiv novic

Elektrifikacija kot ključni razpoložljivi ukrep za razogljičenje ogrevanja stavb

Evropska komisija trenutno v kontekstu evropskega zelenega dogovora pripravlja tudi strategijo za pametno integracijo sektorjev, oba okvira pa predstavljata odlično priložnost za razogljičenje sektorja ogrevanja, je v nedavnem spletnem seminarju z naslovom »Razogljičenje ogrevanja: Pridobljene izkušnje za strategijo EU za pametno integracijo sektorjev in dosego dolgoročnih podnebnih ciljev« dejala Alexandra Langenheld iz mislišča Agora Energiewende. »Stavbe bi z integracijo sektorjev postale sestavni del elektroenergetskega sistema, ob čemer bi delovale kot nekakšne toplotne baterije, ki prispevajo k izravnavi omrežja,« je izpostavil Jan Rosenow iz organizacije Regulatory Assistance Project (RAP).

 

V skladu z direktivo o energetski učinkovitosti stavb morajo biti ob koncu tega leta vse nove stavbe skoraj nič-energijske in Komisija namerava to jesen predstaviti tudi podrobnosti 'vala obnove' stavb, ki naj bi po mnenju Langenheldove predstavljal ključen element vsakršnega načrta za okrevanje po koronavirusni krizi, saj prispeva k spodbujanju gospodarskih dejavnosti. Val obnove po mnenju Langenheldove predstavlja priložnost za preusmeritev stavbnega sektorja na pot ogljične nevtralnosti.

Učinkovitost stavb je ključna za dosego dolgoročnih podnebnih ciljev, pojasni Langenheldova. »Ustrezna izolacija stavb predstavlja osnovo za aplikacijo cele vrste ogrevalnih tehnologij, od toplotnih črpalk, toplotnih omrežij in sončnih toplotnih sistemov pa do pretvorbe električne energije v plin. Razogljičenje ogrevanja pa bo uspešno le ob obsežni vpeljavi vseh dostopnih tehnologij,« doda. Učinkovite stavbe prispevajo tudi k ohranitvi potenciala in prožnosti obnovljivih virov, saj brez izolacije ni smiselne rabe obnovljivih tehnologij, še pojasni Langenheldova. »Iz tega razloga lahko tudi denimo pretvorba električne energije v plin zgolj dopolnjuje ambiciozne politike na področju učinkovitosti v stavbnem sektorju, ne pa da jih nadomesti.«

Razogljičenje ogrevanja je po mnenju Langenheldove torej ključno za dosego podnebnih ciljev in ciljev na področju čistosti zraka, a potrebujemo obenem še celo vrsto političnih instrumentov za pospešitev menjave ogrevalnih sistemov, ki jih napajajo fosilna goriva.

Elektrifikacija je ključni razpoložljivi ukrep za razogljičenje ogrevanja stavb, je ob tem dejal Richard Lowes z univerze v Exetru. »Toplotne črpalke tu predstavljajo še posebej pomembno tehnologijo, priključimo pa jih lahko tudi na omrežja za daljinsko ogrevanje.« Razogljičenje ogrevanja bi moralo po Uniji potekati hitreje, je še dodal. »Ogrevanje stavb predstavlja skoraj tretjino skupnega povpraševanja po energiji v EU in večji del te toplote izhaja iz fosilnih goriv. To torej pomeni, da ne moremo razogljičiti energetike, ne da bi razogljičili ogrevanje.«

Kot nadalje pojasni Rosenow, obstajajo štiri načela elektrifikacije ogrevanja. Prvo načelo pravi, da je treba energetsko učinkovitost postaviti na prvo mesto, saj omogoča precejšnje stroškovno učinkovite prihranke in zmanjša stroške sistema. »Brez energetske učinkovitosti bo razogljičenje ogrevanja veliko dražje. Energetska učinkovitost tudi poveča zmogljivosti stavb za hrambo toplote. Dobro izolirana stavba lahko veliko dlje ohranja toploto – lahko se celo povsem izognemo ogrevanju v koničnih obdobjih, kar je pri elektrifikaciji toplote zelo pomembno, saj ne želimo preobremeniti omrežja,« poudari.

Drugo načelo se nanaša na prepoznavanje vrednosti prožne obremenitve; pametnejše upravljanje toplotnih obremenitev v stavbi lahko namreč prinese 40-odstotno zmanjšanje konične obremenitve, pojasni Rosenow. »To pa je v svetu, kjer imamo v sistemu več obnovljivih virov, zelo pomembno. Potreben je torej prožni odjem, ki je zmožen slediti prožnejši oskrbi, ki smo ji priča. V kontekstu elektrifikacije ogrevanja to pravzaprav pomeni pomik porabe toplote od koničnih ur k tistim uram v dnevu, ko so v sistemu obnovljivi viri, in izogibanje potrebi po zagonu elektrarn z visokimi emisijami v času koničnih ur za vzdrževanje te obremenitve.« Kot navaja Rosenow, ima integracija sektorjev v okviru prihajajoče strategije za pametno integracijo sektorjev precejšen potencial. »Stavbe bi z integracijo sektorjev postale sestavni del elektroenergetskega sistema, ob čemer bi delovale kot nekakšne toplotne baterije, ki prispevajo k izravnavi omrežja.« 

Tretje načelo se medtem nanaša na paradigmo, da se moramo ob elektrifikaciji ogrevanja poglobiti tudi v emisijske učinke sprememb v obremenitvi. »Res je pomembno, kdaj poteka poraba električne energije. Manjše povpraševanje ponoči denimo pomeni, da lahko elektrarne z višjimi emisijami takrat zaustavimo.«

Četrto načelo pa omenja oblikovanje tarif za nagrajevanje odjemalcev za njihovo prožnost. »Potrebujemo politike, ki bodo zmanjšale povpraševanje po toploti, kot so gradbeni predpisi, standardi za naprave in oznake. Temu bi nato sledilo še zmanjšanje ogljične intenzivnosti nosilca toplotne energije in uvajanje nizkoogljičnih ogrevalnih tehnologij. To je področje, na katerem v Evropi nismo veliko napredovali.« V Evropi smo še daleč od nadomeščanja ogrevalnih sistemov na fosilna goriva, zaključi.
Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
166
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • URE

    Učinkovita raba energije
Prijavite se na e-novice